Pokrajina ob Kolpi s Kostelom v središču je približek raja za vse, ki cenijo mir in neokrnjeno prvobitno naravo. Gre za dediščino spleta geografskih in zgodovinskih okoliščin, ki so temu prostoru prizanesle z nebrzdanim razvojem in industrijo. Po eni strani je to prekletstvo, po drugi pa dobrobit za turizem, ki tu pričenja na široko razprostirati krila.

Grad je središčna točka okrog katere se vse vrti. In tako je že od pamtiveka, povedo domačini. V pisnih virih je omenjen prvič leta 1336, čeprav je gotovo stoletje starejši.

O njem se je prvi razpisal polihistor J.V. Valvasor v znameniti Slavi vojvodine Kranjske (1689), ki predstavlja temeljni kamen slovenske zgodovine, oziroma v njej je zajeto vse dotedanje vedenje o naši deželi.

V Kostel je prišel pet let pred tem, to je v času, ko je bil grad še v lasti barona Franca Adama pl. Langelmantla, zadnjega svojega rodu na Kranjskem.

Valvasor je svoja opažanja strnil prav duhovito:

“Ta grad je krona vrh visoke koničaste gore, ki je iz samih skal. Je velika in čedna stavba. Čeprav leži visoko, nima ne lepega ne širnega razgleda. Tega mu jemljejo povsod naokrog ležeče gore, ki ga obdajajo.”

Danes zveni prav ironično, da turistični delavci poudarjajo lepe razglede z vrha gradu. Drži pa, da se iz vseh okoliških hribov odpira enkraten pogled na grad.

“Pod vznožjem gore teče reka Kolpa, ki hiti proti Hrvaški. Če hočemo navzgor h gradu in vanj, moramo skozi Trg. Pot gre strmo navzgor in da bi si olajšali hojo, so v skale vklesali stopnice za lažji vzpon. Prav tako mora tisti, ki hoče v Trg, pošteno dvigati noge, kajti ta leži, čeprav pod gradom, kljub temu dovolj visoko na prsih hriba. Zato tu ni nič ravnega, vse je hribovito in pokrito z veliki skalami.

V Trgu ni mnogo hiš in tistim maloštevilnim ni očitati razkošja, so prav neznatne. Kljub temu je obdan z mogočnim obzidjem in stolpom. Kakor je že malo stanovanj, je tu vendar župna cerkev.”

Kdor je bil v Kostelu ali Trgu po domače, lahko samo potrdi, kako avtentičen je ostal ta prostor. Prav podoživimo lahko Valvasorjevo izkušnjo izpred treh in pol stoletij.

Avtor: Mojca Skender
Foto: Mojca Skender, Valvasorjev bakrorez