Zgodovina in zgodbe o izvoru praznika, ki ga praznujejo zaljubljenci imajo vrsto različic in vsak si jih verjetno razlaga po svoje, kakor mu paše, ga praznuje ali pa misli, da je to pač še ena komercialna zadeva, ki nam prazni denarnice.

Zgodovina pravi, da naj ne bi bil samo en sv. Valentin ampak kar dva ali celo več in nikakor ni to zraslo na ameriških » zelnikih« kot novodobni praznik. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Zgodovina tudi pravi, da sta dva svetnika zares živela, eden v drugem stoletju n.š., drugi pa v srednjem veku in oba sta imela opraviti z ljubeznijo oz. sta ščitila zaljubljene.  Je pa res  zahodni svet porabil to v komercialne namene in naredil iz tega velik »pomp« ter  marketinško uspešnico.

Smo še vedno v času korone in je morda smiselno preživeti Valentinovo s svojim dragim, s partnerjem, zakoncem malo drugače. Ker  letos Valentinovo pride na ponedeljek, si ga raje naredimo v soboto ali nedeljo. Sicer pa, zakaj ne bi bilo to kadarkoli tekom leta? Bo ravno tako držalo in okrepilo našo zvezo, če je en dan za to dovolj.

 

Peljite partnerja, svojo ljubezen na izlet, na dobro kosilo in se nadihajte svežega zraka namesto, da rezervirate večerjo v pregrešno dragi restavraciji ali plačate vikend v hotelu z wellness tretmaji, saj bomo naslednji dan samo slabe volje, ker bo udarilo po žepu, ker smo vsi kar naprej na dieti, ali ker bomo celo imeli mačka… Zrak, čudovita narava, dobro kosilo z domačimi jedmi in seveda, VI,  bodo več kot dovolj. Čas za daljši pogovor v dvoje, ki ga morda ne najdete vsak dan, snovanje načrtov za v prihodnje, inventura dogodkov…

In kje to prodajajo? Ne prodajajo, razen dobrega domačega kosila, je narava pri nas v Kostelu ZASTONJ. Predlagamo enodnevni izlet v čudoviti svet Kostela. Pa začnimo. Zjutraj pot pod noge in se odpeljite na cesto proti Kočevju (zadnji izvoz po južni obvoznici proti Dolenjski). Med Ribnico in Kočevjem je znak za Kočevsko Reko. Zavijete na to cesto in peljali se boste po eni najlepših na teh koncih. Morda vam pot prečka že kakšen prezgodaj zbujeni medved.

Ustavite se v Gotenici, v vasi, ki je še donedavnega veljala za zaprto območje. Ustavite se pri eko  kmetiji Kocijančič na zajtrku, (prej jih pokličite, na fb strani imate vse podatke). Lahko pa tudi samo nakupite slastne bio mlečne izdelke in  malo naprej v Kočah pri Kočevski Reki v lovskem domu Pr’Slavcu v miru pojeste zajtrk. Peljali se boste mimo Ranča Marina in če ste navdušenci nad  živalmi, boste na konjih raziskovali okolico  (western style) in se dodobra razmigali (www.ranchmarina.com).

 

Seveda se lahko peljite naravnost  v Kostel in se v tišini  sprehodite ob Kolpi, naši najčistejši reki in ob njej občudujete lepe obkolpske vasice. Če se boste na poti tja ali nazaj odpravili proti gradu Kostel in želeli kakšno gozdno avanturo, se najprej ustavite v vasi Colnarji, kjer si lahko izposodite električno kolo (v tem primeru vzemite s sabo dovolj udobna in topla oblačila, za več informacij lahko pokličete na tel. št. 041 235 035). V vasi Colnarji se vam ponujajo prečudoviti razgledi na Grad Kostel.

Parkirišče pred gradom je urejeno in dovolj veliko. Tam je tudi tabla z znamenitostmi in potmi. Sprehod do gradu je mimo gavg, do Trga pod gradom. Ena izmed stanovalk je gospa Mojca Skender, ki velja za pravo enciklopedijo običajev in zgodovine v Kostelu in je avtorica številnih zapisov, ki jih najdete tudi med našimi blogi.  V društvu kostelskih žena Nežice delajo čudovite stvari in uresničujejo pogumne zamisli ohranjanja naše dediščine. Če jo boste srečali, vam bo obogatila znanje iz kostelske zgodovine in običajev. Sicer se samo povzpnite na grad in zaprosite vašo drago ali dragega za roko, da bo res romantično (če še niste poročeni in imate seveda namen).

 

Z ljubitelje gozda, priporočam sprehod po poti Mikulovega vraga, ki je lepo označena (www.visitkostel.com/kostelske-pespoti) . 

Na poti lahko zavijete do izletniške kmetije Padovac, kjer gospa Ana božansko skuha kaj domačega.  (www.kmetija-padovac.si).

Če si boste  gozdni sprehod prihranili za kdaj drugič, pa si morda ogledate naravne znamenitosti, ki imajo zanimive zgodbe oz. vraže (slap Nežica na poti do Fare, do izvira je tudi krajši sprehod,  jama Bilpa pa po cesti iz Fare proti Žagi.) Ko vas bo pa  zajela huda lakota, odtipkajte v »google« restavracijo Kovač v Osilnici in morda  boste vseeno obeležili Valentinovo s posebnim kosilom.  Pogostili vas bodo »kakor se zagre«.

Malo načrtovanja bo že, vendar je že trud več vreden, kot pa rezervacija v dragi restavraciji, bonboniera in rože kupljene v trgovini. V Kostelu lahko zagotovo naberete že šopek zvončkov ali trobentic in vzamete kakšno prisrčnico s seboj…

Jaz bom šla tja, pa vi?

Vaša Avantura Kostel

 

Fotografije: Arhiv Avantura Kostel