Gremo se kopat v gozd!
Eden izmed novejših in izstopajočih trendov je gozdno kopanje - »shinrin-yoku«. Osebni, duhovni in zdravilni japonski odnos z gozdovi sega v antično obdobje, vendar je leta 1982 koncept skovala Japonska gozdarska agencija. Shinrin-yoku je bil pozneje ustanovljen kot nacionalni zdravstveni program, ki je spodbujal ljudi, da pobegnejo iz mestnega vrveža, v zadnjih letih pa je postal popolnoma priznana zdravstvena dejavnost in eden vodilnih svetovnih trendov wellnessa. Gozdna terapija ali gozdna kopel je metoda, kjer na umirjenem sprehodu v gozdu ali v drugem naravnem okolju vzpostavimo stik z naravo in se okopamo v njenih elementih, tako da narava prebudi vseh 5 naših čutov, poglablja občutek jasnosti in ustvarjalnosti ter brani pred stresom in izgorelostjo. Prav tako nas rastlinski fitoncidi regenerirajo in okrepijo imunski sistem. Traja od 2 do 3 ure z raznimi povabili v stik z naravo. Če ste preobremenjeni s stresom, večino časa preživite v zaprtih prostorih, iščete naravno preventivo pred boleznimi sodobnega časa, potrebujete naravno podporo klasičnemu zdravljenju, ste doživeli izgorelost ali se soočate z depresijo, iščete smisel življenja, ste se znašli na razpotju in ne veste več kod in kam, ne prepoznate več samega sebe, ko se pogledate v ogledalo, iščete ravnovesje, ste ljubitelj/-ica narave, je gozdna kopel vsekakor doživetje, ki ga je priporočljivo preizkusiti. Dokazano je, da
Turizem lahko dojemamo kot duhovno potovanje, kajti skozi potovanja iščemo smisel našega življenja, skušamo se bolje poglobiti vase in se nadejamo transformaciji, ravno tako pa se nagibamo najti ravnotežje in izpolnitev. Ob zavedanju, da ima turizem tudi transformativno vlogo, turistična industrija kliče po še bolj odgovorni, trajnostno naravnani in čuječi uporabi naravnega okolja. To je tudi eden izmed ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in tako vse več turističnih strategij vključuje pojav »JOMO« - Joy of Missing Out, za katerega so značilni: izolacija od tehnologije, motivacija za sprostitev, pobeg od vsakodnevne rutine in obveznosti. Glede na to, da je digitalizacija prevzela nadzor nad našimi življenji, lahko negativne učinke digitaliziranega življenja omilimo z večjo povezanostjo z naravo in upočasnitvijo – “Dolce far niente” – uživati v delati nič. Molz je raziskoval povezavo med turizmom, tempom življenja in sodobnim časom ter ugotovil, da je hiter, adrenalinski, pustolovski način življenja potrditev uspeha, lepote in svobode. Upočasnitev, introspekcija, čuječnost, zavedanje samega sebe pa so v sodobnem svetu nezaželjeni, celo lenobni in dolgočasni gradniki življenja, vendar bolj trajnostni kot masovni turizem. Vedno bolj in bolj se v turizmu uveljavlja pojem »staycation«, kar pomeni, da se za kratek čas odmaknemo od zaposlenega delovnega urnika in prosti čas preživljamo v raziskovanju bližnjega domačega okoliša. Tako si lahko ob minimalnih stroških in v kratkem času privoščimo oddih in turistično doživetje.
Gozdna terapija ali gozdna kopel je metoda, kjer na umirjenem sprehodu v gozdu ali v drugem naravnem okolju vzpostavimo stik z naravo in se okopamo v njenih elementih, tako da narava prebudi vseh 5 naših čutov, poglablja občutek jasnosti in ustvarjalnosti ter brani pred stresom in izgorelostjo. Prav tako nas rastlinski fitoncidi regenerirajo in okrepijo imunski sistem. Traja od 2 do 3 ure z raznimi povabili v stik z naravo. Če ste preobremenjeni s stresom, večino časa preživite v zaprtih prostorih, iščete naravno preventivo pred boleznimi sodobnega časa, potrebujete naravno podporo klasičnemu zdravljenju, ste doživeli izgorelost ali se soočate z depresijo, iščete smisel življenja, ste se znašli na razpotju in ne veste več kod in kam, ne prepoznate več samega sebe, ko se pogledate v ogledalo, iščete ravnovesje, ste ljubitelj/-ica narave, je gozdna kopel vsekakor doživetje, ki ga je priporočljivo preizkusiti. Dokazano je, da gozdna medicina zmanjšuje raven krvnega pritiska in sladkorja, izboljšuje kardiovaskularno zdravje, zmanjšuje depresijo, tesnobo in jezo, znižuje raven stresnih hormonov – adrenalina in kortizola, izboljšuje koncentracijo in spomin ter odpravlja nespečnost (pridobljeno iz http://gozdnezgodbe.si/gozdna-terapija-ali-gozdna-kopel/; https://exploringforest.com/gozdna-kopel/; https://petradraskovic.com/sl/gozdni-odmik/; https://petradraskovic.com/sl/gozdni-odmik/).
Dr. Darija Cvikl navaja, da je gozdni turizem dokaj mlada veja turizma. Tudi v literaturi ne zasledimo, da bi bil gozd obravnavan kot turistična destinacija. Skoraj vse dosedanje raziskave so se nanašale na rekreativno funkcijo gozda, malo pa jih je obravnavalo gozdni turizem in turistično privlačnost gozda, kljub temu da so vsa dognanja pri preučevanju turističnih ali rekreativnih aktivnosti v gozdu pokazala, da naravni in turistični potencial gozda presega ekonomsko vrednost lesne produkcije. Prav tako je prva podala definicijo gozdnega turizma v Sloveniji, ki glasi: “Gozdni turizem je tip turizma, ki poteka v gozdu ali njegovi bližini in temelji na naravnih in izvedenih danostih gozda. Naravne danosti izhajajo iz ekosistemskih storitev, torej tistih, ki jih gozd zagotavlja sam po sebi in izvedenih (antropogenih), ki pa so nastale s posredovanjem človeka in se uporabljajo za zadovoljevanje turističnih potreb. Turisti svoje potrebe zadovoljujejo na podlagi turističnih gozdnih produktov in storitev, ki imajo lahko ekonomske in neekonomske učinke. To pomeni, da lahko koristijo tudi brezplačne danosti gozda, kot so njegove naravne in socio-kulturne znamenitosti, ki nimajo nepo- srednih ekonomskih učinkov in se štejejo kot javno dobro”.
V številnih državah gozdno kopanje vključejo kot sestavni del programov javnega zdravja. Naj omenim samo nekatere:
Na Kitajskem je gozdni turizem uveljavljen že 35 let in se izvaja v nacionalnih gozdovih s stausom zaščitenih parkov. Že od 80-ih let preteklega stoletja imajo vzpostavljene institucionalne okvirje za izvajanje turistične gozdne dejavnosti in spremljanje gozdnega turizma, ki se implementira predvsem v obliki rekreacije in občudovanja naravnih lepot. Švedska razvija mreže terapevtskih vrtov. Finski »Forest well-being« opredeljuje turistične aktivnosti s poudarkom na naravnih virih, ki potekajo v gozdu ali v njegovi bližnji okolici. Njegovi produkti vključujejo fizične in relaksacijske tehnike sproščanja, uporabo naravnih gozdnih virov, izobraževalne dejavnosti; vse z namenom doseganja dobrega počutja. Norveški koncept »Friluftsliv« nas vrača k osnovni človeški potrebi po bivanju na svežem zraku, daleč od ponorelega mestnega življenja. Rekreacija na prostem je bistven del vsakdanjega življenja. Njihova pravica »The right to roam« iz leta 1957, je zapisana v Zakonu o rekreaciji na prostem. Ta pravica pomeni, da ima vsak prost dostop do narave, tudi na posestih v zasebni lasti. Pravila bivanja na prostem so, da ne smetimo in obzirnost ter premišljenost do narave in ljudi. V ZDA deluje ANFT - Združenje vodnikov za zdravljenje v naravi in gozdu, ki je bilo ustanovljeno leta 2012 in je najbolj prepoznavna svetovna organizacija usposabljanja vodnikov gozdne terapije, ki vzpodbuja razvoj in prakso gozdne terapije. Usposabljanje temelji na najnovejših medicinskih raziskavah, novih dosežkih na področju povezovanja z naravo in starodavnih tradicijah. Pristop "Relational Forest Therapy", ki temelji na srcu, se osredotoča na obnovo odnosov s svetom kot temelj za zdravljenje ljudi in planeta.
Ne moremo pa prezreti 7 konceptov sreče, ki nas lahko zagotovo pripeljejo do bolj zadovoljnega in uravnovešenega življenja:
Hygge (izgovorjava: hoo-ga) – danski recept z srečno življenje: vzdušje topline, dobrega počutja, udobja in miru, ko lahko uživamo v preprostih užitkih in bivanju v trenutku.
Niksen: nizozemski koncept delati nič, kjer pustimo da nam misli odtavajo. Tako smo lahko bolj ustvarjalni in učinkovitejši pri reševanju težav, prav tako pa nam pomaga zmanjšati stres.
Kosalig: norveški koncept, ki je pravzaprav ekstrovertirani hygge. Poudarek je na udobju, ki ga ljudje pridobijo iz družbenih povezav in izkušenj, predvsem tistih, ki se dogajajo pozimi, v času izolacije. Zima nas lahko popelje do pristnih in globokih odnosov, kajti če čas mirovanja sprejmemo kot nekaj pozitivnega, nam lahko uživanje v njem pomaga zmanjšati občutke osamljenosti.
Fika: švedski koncept preudarnega, smiselnega, kakovostnega odmora med delovnim časom in ne odmor za malico ob pregledovanju elektronske pošte. Na Švedskem je to odmor za kavo, dejanski odklop od dela, ki posledično poveča produktivnost in osredotočenost.
Lagom: švedski kocept, ki pomeni ne premalo in ne preveč. Poudarja iskanje ravnovesja v življenju in ne brezglavo skakanje v skrajnosti.
Sisu: pomeni odpornost ali vztrajnost; dokončanje tega, kar smo začeli, čeprav želimo odnehati. se vam zdi, da želite obupati. Sisu je več kot sto let stara finska beseda in koncept, ki ga Finci cenijo, saj nas spomni, da smo vsi ranljivi in še z neraziskano notranjo močjo, do katere lahko dostopamo v težkih trenutkih.
Coorie: škotski koncept preživljanje časa zunaj v naravi (pohodništvo, opazovanje zvezd, digitalni odklop in celo sprehod). V praksi to pomeni kratke, tihe, počasne dejavnosti na način, da se ukvarjamo z okolico, in da se počutimo srečne, Osredotoča se tudi na trajnostno in preudarno življenje. Gozdna kopel poteka pod budnim očesom gozdnega vodnika, ki odpre vrata, vstop v gozd. Skozi kopel opravi razna povabila k naravi in ob zaključku sprehoda povabi v krog k delitvi izkušnje, ki je popolnoma prostovoljna. Celotna kopel pa se konča s čajem ali prigrizkom.
Gozdna kopel poteka pod budnim očesom gozdnega vodnika, ki odpre vrata, vstop v gozd. Skozi kopel opravi razna povabila k naravi in ob zaključku sprehoda povabi v krog k delitvi izkušnje, ki je popolnoma prostovoljna. Celotna kopel pa se konča s čajem ali prigrizkom.
Če sem vas z napisanim prepričala, da je gozdno kopanje, za katerega ne potrebujete kopalk, le udobna oblačila in obutev nekaj, kar vas lahko popelje bližje k sebi, le pogumno na gozdno kopališče.
Članek je nastal na pobudo gospe Eve Ocvirk iz Kostelske Avanture, s katero sem opravila prijeten pogovor za namene, še nezaključene, magistrske naloge na Fakulteti za Turizem Brežice, Univerze v Mariboru z naslovom “KULTURA GOZDA: kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmu”, kjer me zanima odnos ljudi do gozda in vrednotenje ter pripravljenost turističnih organizacij Slovenije do vključevanja gozdnih kopeli v njihovo turistično ponudbo.
Margareta Lešnik
