Najino “havziranje po Kostele”
Že sam naslov našega bloga »hauziranje po Kostele« pomeni v narečju domačinov, da hodiš od hiše do hiše, tako kot so hodili krošnjarji v preteklosti in si s prodajo različnega blaga zaslužili dodaten krajcar, saj razmere v Kostelu niso bile idealne za preživetje.
Najino hauziranje pa je bilo in še bo malo drugačno. V agenciji Avantura Kostel smo si zadali nalogo, da približamo kostelske lepote širši Sloveniji in tudi tujim obiskovalcem. Za začetek smo morali spoznati tamkašnjo naravo, ljudi in običaje. Lidija je že prej z idejnim vodjem projekta gospodom Darkom Klaričem, ki izhaja iz teh krajev, večkrat obiskala Kostel, predvsem ko se je začela obnova Stelnika, stare kostelske domačije.
Obnova je že skoraj pri koncu in kmalu bodo prvi obiskovalci lahko uživali v razkošju narave in interiera. Sedaj sva že skoraj stari znanki Kostela in bi lahko rekli, da redno »hauzirava po Kostele«. Najin namen je spoznati ljudi, običaje, zgodovino ter kulturno in naravno dediščino teh krajev. Si bo marsikdo po tihem mislili, saj tam pa ni nič za videti, voda in grad. Daleč od tega. Na tako majhnem območju je toliko zanimivosti, toliko stvari se dogaja. Spoznali sva zanimiv par, ki se ukvarja z raftingom že več kot 20 let in turisti prihajajo iz cele Evrope. Marsikatero sočno zgodbico iz teh doživetij sva slišali. Pa več morda kdaj drugič, ko se bova posvetili samo raftingu.
Mihael in Petra (oba tudi lokalna vodnika) sta neusahljiv vir zgodbic, običajev in zgodovine, ki morda niso nikjer zabeležene. Verjamamo, da bodo tudi naši gostje z veseljem poslušali njuno zanimivo vodenje. Če greva nazaj na najino havziranje sva tudi obiskali par, ki je obnovil staro hišo, organizira delavnice peke kruha, igro pobega, igre na prostem,… pridelujeta pa tudi jabolčni sok, ki je seveda poleg Kostelske rakije tipična kostelska pijača. Pa ne bomo samo o pijači, bliža se velika noč in takrat se v Kostelu pripravlja kostelski želodec. Oglasili sva se na turistični kmetiji Padovac, kjer nam bo gospa pripravila poleg kostelskega želodca še čušpajz, zavitek... Se že veselimo degustacije teh kostelskih dobrot in izkušnje bomo seveda delili naprej. V svoj dom nas je sprejela tudi gospa Mojca Skender, domačinka, ki živi na čudovito obnovljeni domačiji pod gradom Kostel in ima tako rekoč razgled iz domačega okna na mogočni grad. Takšne, z ljubeznijo in neizmernim okusom opremljene hiše, moram reči, da še nisem obiskala. Balzam za oči in počutje. Seveda je gospa Skender s svojimi izkušnjami na področju novinarstva in predvsem kot domačinka velika poznavalka običajev in zgodovine , tako rekoč zakladnica znanja o Kostelu in Kostelcih. V čast nam je, da bo z delila svoje misli in znanje tudi z Avanturo Kostel.
Nazadnje pa sva bili gostji društva Nežica, v katerem se zbirajo »dekleta« v zrelih letih, ki imajo najrazličnejše hobije, znanja in veščine. Dobile so ime, verjamem po slapu Nežica, ki tudi nosi s sabo zgodbo o mlademu dekletu Nežici. Ko bodo na vrsti miti in legende v Kostelu, bomo povedali vse zgodbice. Gospe so s svojim prostovoljnim delom uredile krasno etnološko zbirko, ki je našla svoj dom na gradu Kostel. Z zbiranjem predmetov, so obljubile, bodo nadaljevale in že urejajo prostor v stari leseni hiši na pristavi, ki ima tudi bogato polpreteklo zgodovino. V društvu »Nežice« so se zbrale mojstrice kvačkanja, vedo vse o peki kruha in ostalih kostelskih dobrot, šivajo narodne noše, skratka idej jim ne zmanjka. Tri ure druženja v idilični hiši ob Kolpi je minilo kot bi trenil.
Napolnjeni z energijo gostiteljic sva se s »hauziranja po Kostele« vrnili domov.
To bo še lepih zgodb, ki jih bomo spisali skupaj, mi in Kostelci! S hauziranjem še nisva zaključili, to bo zagotovo stalnica vseh nas v Avanturi Kostel in verjamem tudi vas, ki se boste podali v te kraje. Ne bo vam žal.
Avtorici: Lidija Čop in Eva Ocvirk
Foto: Arhiv društva Nežice